Danes je na sporedu blog, z sicer manj zanimivo tematiko, pa vendar uporabno za potrošnike, saj si vsi želimo uporabljati varne izdelke.
Zavedati se moramo, da obstajajo določena pravila, ki se jih je treba držati preden se kozmetičen izdelek (KI) prodaja na trgu. Mogoče je beseda pravilo preveč mila, saj gre za dejansko zakonodajo.
Slovenska zakonodaja za področje kozmetičnih izdelkov se drži vsebine evropske Uredbe ES 1223/2009, ki je stopila v veljavo julija 2013. Ta določa vse pogoje, ki jih mora določen kozmetični izdelek, ki je na EU trgu izpolnjevati, da se zagotovi delovanje notranjega trga in visoka raven varovanja zdravja ljudi.
Za vsakim kozmetičnim izdelkom stoji proizvajalec, ki mora zagotoviti poročilo z informacijami o varnosti KI. Na čem točno pa temelji varnost izdelkov?
Načeloma so temelj varnosti izdelka njegove sestavine, ampak je za poročilu o varnosti potrebno veliko več:
- Kvantitativna in kvalitativna sestava kozmetičnega izdelka
- Fizikalne/kemijske značilnosti in stabilnost kozmetičnega izdelka
- Mikrobiološka kakovost
- Nečistote, sledi in podatki o embalažnem materialu
- Normalna uporaba izdelka
- Izpostavljenost izdelku
- Toksikološki profil snovi
- Neželeni učinki in resni neželeni učinki
- Informacije o kozmetičnem izdelku
- Označena opozorila in navodila za uporabo
- Obrazložitev zaključne ocene
- Verodostojnost ocenjevalca (dokazilo o usposobljenosti), saj oceno varnosti izvede ocenjevalec varnosti
Da kozmetični izdelek sploh pride do trga je torej potrebno veliko več kot si utegnemo misliti. Biti morajo kakovostni, varni in učinkoviti (da o konkurenčnosti raje ne začnemo). Tudi za dokazovanje kakovosti obstajajo zahteve, in sicer se morajo izdelki izdelovati skladno z določenimi standardi kakovosti – GMP (dobra proizvodna praksa) – ISO 22716.
GMP pokriva osebje, prostore, opremo, higieno, surovine in ovojnino izdelka, proces izdelave, nadzor kakovosti in seveda dokumentacijo. V detajle ne gremo, ampak sklepam, da si že lahko predstavljate česa vse se je treba držati.
Zelo pomembni, iz vidika stabilnosti kozmetičnih izdelkov, so testi, ki morajo biti izvedeni na vsakem izdelku. Njihov cilj je preverjati, če izdelek ustreza standardom kakovosti (fizikalnim, kemijskim in mikrobiološkim) ter preverjanje ali izdelek ohranja funkcionalne in estetske lastnosti pri shranjevanju.
Testiranja potekajo pod realnimi ali pospešenimi pogoji (povišana temperatura, cikli zvišane in znižane T, saj hitreje dobimo želeni rezultat) zaradi posnemanja pogojev shranjevanja, transporta in uporabe. Opisani so testi stabilnosti – oz. testi fizikalne in kemijske integritete, KI pa morajo imeti opravljene tudi teste ovojnine (torej embalaže) in mikrobiološke teste.
S testi, ali pa s podkrepljenimi raziskavami morajo biti dokazane tudi vse trditve, ki jih najdemo na izdelku (in se na podlagi njih tudi odločimo za nakup, če smo realni). To pomeni, da proizvajalec glede na trditve, ki jih želi imeti na izdelku, izbere metode s katerimi se dani učinki dokazujejo.
Npr., če pridno berete naše bloge, že veste, da mora biti za trditev “izboljšana barierna funkcija kože”, opravljen nek test povezan v vlažnostjo kože, natačneje: TEWL (trans epidermal water loss) s tewametrom, saj se pri zmanjšani izgubi vode iz kože poveča navlaženost kože in posledično izboljša stanje kožne bariere.
Glavni metodološki pristopi za ugotavljanje učinkovitosti kozmetičnega izdelka so:
- in vitro testiranja (npr. poskusi v laboratorijih),
- ex vivo testiranja ( testiranja na “organih” – npr. laseh, vzetih od organizmov)
- in vivo testiranja (poskusi na testirancih, ki so lahko senzorični ali instrumentalni).
Senzorični testi vključujejo samooceno, kjer testiranec poda svojo subjektivno oceno o izdelku, medtem, ko nam instrumentalni testi podajo objektivne rezultate, saj se uporabljajo posebne naprave.
Da ne bomo predolgi.. Pogledali smo si torej skrajšano verzijo zadev s katerimi se morajo ukvarjati proizvajalci izdelkov, ravno toliko, da se zavedamo, da so izdelki v trgovini varni saj za njimi stoji gora preverjenih dokumentov, laboratorijskih testov in doseg standardov, ki jih določa zakonodaja.
Avtorica
